Kinektanje je tretji del trilogije PrepLetanje, avtorice Danijele Zajc. Trilogija je zasnovana kot intimen preplet performerkinega prostora z občinstvom ter preizkušanje meja uličnega gledališča. Rdeča nit trilogije je sovplivanje, prepletanje, povezanost med prostorom, časom, vsemi živimi bitji, vesoljem. Navdihuje se tudi pri delih in idejah glasbenika Johna Cage-a. Z vsako nadaljno produkcijo trilogija vsebino, izraz, zvok in gib prenaša v tehnološko “zahtevnejšo” smer.

 

V atomizirani družbi, kjer se poudarja in povzdiguje posameznika napram kolektivu, se soočamo s poplavo (dez)informacij, ki nas še bolj ločujejo druge od drugih. Prepredeni smo s (“pametno”) tehnologijo, ki nas še bolj atomizira. V produkciji Kinektanje avtorica preizprašuje tovrstne elemente atomizacije in aparatov nadzora. V nasprotju s tem pa naslovna besedna igra “kinektanje” poziva ravno k nasprotnemu. Vsebuje besede “kinetik” – aktivno premikanje, spravljanje v gibanje, akcijo ter “connecting” – povezovanje. Poziva torej k aktivnemu medsebojnemu povezovanju.

 

Prostorsko je predstava Kinektanje zasnovana na tripod konstrukciji, ki predstavlja gibalkin intimni prostor, t.i. “moj tipi” v katerega se je zaprla iz strahu pred perečimi problemi, ki tarejo svet, in ji nudi lažni občutek varnosti. V “tipiju” tako performerka Danijela Zajc komunicira svoj svet prek govora in petja, talnega gibanja ter prepleta različnih zračnih rekvizitov: vertikalna vrv, trakovi – “straps”, zračna tkanina, visenje na laseh – “hair hanging” ter bungie elastika. Tako je obenem izolirana od sveta, hkrati pa ima s pomočjo tehnologije cel svet ves čas na dlani, z njim manipulira – tudi s prostorskim in rotacijskim senzorjem - nevedoč, da je manipulacija ravno obratna. Da je njen “varni tipi” v resnici nekaj zelo krhkega in vodljivega, Da lahko živi to udobno življenje, je po eni strani potrebno delo mnogih nevidnih ljudi, po drugi starni pa jo to individualizira, kar prinaša še večje težave.

 

V predstavi sodeluje Tjaž Juvan, ki izdeluje glasbo in obdeluje performerkino zvočenje ter glasbo povezuje s gibalno-prostorskim senzojem. Petra Hrovatin upravlja z video kamero in video projekcijami, ki jih povezuje s senzorjem gibanja, ki ga manipulira performerka. Jaka A. Vojevec je v vlogi svetovalec za režijo ter “Fly Crew”.

 

Ustvarjalna ekipa

Avtorica, idejna zasnova, koreografija, gib, glasba, manipuliranje senzorjev: Danijela Zajc

Svetovalec za režijo, “Fly Crew”: Jaka Andrej Vojevec

Umetniško programiranje, povezava gibalnih senzorjev z glasbo, glasba: Tjaž Juvan

Video mapiranje, oblikovanje videa, povezava gibalnih senzorjev z videom: Petra Hrovatin

Kostumografija: Katarina Zalar

Svetovalec za programiranje senzorjev: Jurij Podgoršek

Produkcija: Društvo Matafir, Društvo Mismo Nismo

Koprodukcija: Cirkuška rezidencialna mreža (Cirkus Kolektiv, Cirkorama)

Soorganizacija in podpora: KUD Mreža, Cirkulacija 2, PLAC, Stripburger